Kongres podjetništva, eden najpomembnejših podjetniških dogodkov, je tik pred vrati. Na dogodku v Portorožu se bo zbrala elita poslovnega sveta, med njimi tudi Marko Lotrič, ugleden podjetnik in lastnik podjetja LOTRIČ Meroslovje. Gospod Lotrič pa ni le uspešen poslovnež, temveč tudi predsednik Državnega sveta. Ta dvojna funkcija mu omogoča, da razume tako poslovne kot politične vidike podjetništva, kar mu daje edinstveno in celostno perspektivo na to pomembno temo.
Marko Lotrič bo na Kongresu nastopil kot govorec tako na uvodnem panelu kot tudi na panelu »Pogovor o nasledstvu in družini: pogled dveh generacij«, in sicer skupaj s hčerko in direktorico podjetja Majo Brelih Lotrič. Zagotovo bo še posebej zanimiv slednji panel, saj bosta tako gospod Lotrič kot tudi njegova hči iz prve roke delila izkušnjo in osvetlila pomembnost prenosa podjetniškega znanja in vrednot med generacijami.
Še pred pričetkom Kongresa smo se ekskluzivno pogovarjali z Markom Lotričem, ki nam je razkril svoje dragocene vpoglede in pričakovanja glede dogodka, ki bo združil le najuglednejše slovenske poslovneže.
Gospod Lotrič, kaj je za vas odgovorno podjetništvo?
Odgovorno podjetništvo predstavlja spoštljiv odnos do sodelavk in sodelavcev, negovanje odnosov s kupci, odgovoren odnos do dobaviteljev in ostalih partnerjev ter do okolja.
Če bi mogli izpostaviti 3 dobre in 3 slabe plati podjetništva – kaj bi rekli?
Med dobrimi platmi bi izpostavil uresničevanje poslanstva biti podjetnik, priložnost, da lahko s svojimi izkušnjami doprineseš k svoji stroki na izbranem področju in da za širšo skupnost narediš nekaj dobrega. Med slabimi je zagotovo poslovanje v negotovih pogojih, manj časa za prosti čas, in dejstvo, da brez učenja na lastnih napakah ne gre.
Kako ocenjujete trenutno podjetniško klimo v Sloveniji?
Podjetniško klimo predvsem vznemirja negotovost na celotnem poslovnem področju, nepredvidljivost glede cene električne energije, zakona o dolgotrajni oskrbi, zakona o sanaciji poplav. Potem so tu še trošarine, zakon o dohodnini, nespametne intervencije v zdravstvo in zakon o čezmejnem opravljanju storitev, ki nam odnašajo denar iz proračuna. Vsaka nespametna odločitev pomeni dodatno povečanje davkov, prispevkov, dodatno nam energijo v podjetjih jemljejo prekomerne administrativne obremenitve.
Ob vseh teh obremenitvah postajamo nekonkurenčni in podjetja so prisiljena seliti svoje sedeže izven Slovenije. S tem izgubljamo neposredna plačila davkov v državni proračun in sama podjetja.
Kaj so po vašem mnenju ključni izzivi, s katerimi se danes soočajo slovenska podjetja?
Ključni izziv je nepredvidljivo okolje v smislu reform, za katere si vsi želimo, da bi razbremenile stroške dela, bodo pa po nekaterih informacijah dodatno obremenile plače, predvsem imam s tem v mislih davčno in pokojninsko reformo.
Izzivi so tudi počasnost upravnih postopkov (še posebej umeščanje investicij v prostor, ki lahko traja tudi več let), pomanjkanje kadra, neustrezna prometna infrastruktura (odsotnost logističnih centrov, tretje in četrte razvojne osi itd.).
Kako v podjetju gradite podjetniško kulturo?
Predvsem je pomemben lasten zgled. Kulturo podjetja se gradi na dolgi rok, zato jo je treba tudi znati na pravi način predstaviti vsem zaposlenim, še posebej pa vsem, ki se ekipi na novo pridružijo. Kakšna je podjetniška kultura se pokaže najbolj takrat, ko se moramo odločati na osnovi vrednot, ki jih imamo v podjetju, in takrat, ko pride mamljiva ponudba. Kultura podjetja je zapisana v DNK podjetja, ljudi in se med ljudmi tudi prenaša.
Kako lahko dogodki, kot je Kongres podjetništva, prispevajo k ustvarjanju boljšega podjetniškega okolja ter kako lahko udeleženci najbolje izkoristijo takšne priložnosti za razvoj svojih podjetij?
Dogodki, kot je Kongres podjetništva, ponujajo priložnost za izmenjavo znanja, spodbujajo čezmejne pobude in nudijo številne priložnosti za mreženje, s tem pa nedvomno prispevajo h gospodarski rasti, pomagajo podjetjem pri širitvi trga, in tudi širše v družbi kažejo, da se v Sloveniji da uspeti, če je volja, je tudi pot.