V Portorožu se je uspešno zaključil 11. Kongres podjetništva, ki je pod osrednjo temo »Kdaj, če ne zdaj?« v dveh dneh združil vodilne slovenske in mednarodne podjetnike, gospodarstvenike, investitorje, strokovnjake in mlade podjetniške talente. Kongres je tudi letos dokazal, da podjetništvo ni zgolj ustvarjanje poslovnih rezultatov, temveč predvsem ustvarjanje priložnosti, povezovanje ljudi in prevzemanje odgovornosti za prihodnost družbe.
Kongres sta otvorila solastnika Kongresa podjetništva, dr. Jure Knez in Sandi Markon, ki sta poudarila pomen sodelovanja v času velikih sprememb in negotovosti.
»Svet se danes spreminja hitreje kot kadarkoli prej. Prav zato je izmenjava znanja, povezovanje in sodelovanje med podjetniki pomembnejše kot kadarkoli doslej. Vsak od nas ima delček mozaika, ki lahko skupaj ustvari veliko sliko uspešne prihodnosti,« je poudaril dr. Jure Knez.
Sandi Markon je ob tem dodal: »Naša želja je, da nastaja čim več uspešnih podjetniških zgodb doma. Kongres podjetništva je prostor, kjer se srečujejo izkušnje, ideje in ljudje, ki verjamejo, da lahko skupaj ustvarimo več.«
Prihodnost pripada sodelovanju
Prvi del kongresa je odprla svetovno priznana strokovnjakinja za strateška partnerstva Kate Vitasek, ki je predstavila koncept sodelovalnega podjetništva in metodologijo Vested®. Poudarila je, da največji poslovni preboji danes ne nastajajo več v odnosih, kjer ena stran zmaga na račun druge, temveč v partnerstvih, kjer si organizacije delijo odgovornost, tveganja in uspehe.
»Največja vrednost nastane takrat, ko partnerji ne razmišljajo več o tem, kako si razdeliti dobiček, ampak kako ga skupaj ustvariti več,« je poudarila Vitaskova.
Njeno predavanje je odprlo osrednjo nit letošnjega kongresa – da bodo prihodnost oblikovali posamezniki in organizacije, ki bodo znale graditi zaupanje, sodelovati in povezovati različna znanja.
Podjetniške zgodbe, ki navdihujejo
V nadaljevanju so udeleženci prisluhnili zgodbam podjetnikov, ki so iz idej ustvarili uspešna podjetja. Nina Strajnar je predstavila razvoj podjetja Fliqa in poudarila pomen zaupanja med ustanovitelji, prvih investitorjev in pripravljenosti na tveganje.
Dejan Grofelnik Pelzel je skozi svojo podjetniško zgodbo podjetja Bunnyway izpostavil pomen globalnega razmišljanja, ambicioznosti in vztrajnosti.
Oba govorca sta poudarila, da podjetništvo ni linearna pot, temveč neprestano soočanje z izzivi, spremembami in učenjem.
Kakšno podjetniško okolje ustvarjamo?
Pomemben del programa je bila predstavitev rezultatov raziskave Global Entrepreneurship Monitor (GEM), ki jo je predstavila dr. Karin Širec. Raziskava je pokazala, da Slovenci podjetnike cenimo in spoštujemo, hkrati pa ostaja izziv, kako več posameznikov spodbuditi k podjetniški aktivnosti.
Sledil je pogovor s Petro Kerčmar in Janijem Muhičem, ki sta odprla vprašanje odnosa med podjetništvom in mediji ter pomena verodostojne komunikacije. Razprava je pokazala, da uspešne podjetniške zgodbe ne vplivajo le na gospodarstvo, temveč tudi na širšo družbo, saj oblikujejo odnos do inovativnosti, ustvarjalnosti in odgovornosti.
Medgeneracijski prenos: ko podjetje postane odgovornost
Posebno pozornost je pritegnil panel o medgeneracijskem prenosu podjetij. Dr. Rok Cajzek iz podjetja GIC Gradnje in Matija Novak iz podjetja RLS Merilna tehnika sta z udeleženci delila osebni izkušnji prevzemanja podjetij, ki sta jih ustvarili prejšnji generaciji.
»Druga generacija ne podeduje zmage. Prevzame odgovornost. Za ljudi, za družine zaposlenih, za ugled podjetja in za odločitve, ki bodo vplivale na prihodnje generacije,« je poudaril dr. Rok Cajzek.
Matija Novak je izpostavil: »Največja vrednost, ki jo prejme naslednja generacija, niso stroji, zgradbe ali bilance. Največja vrednost so znanje, izkušnje in zaupanje, ki jih je ustvarila generacija pred nami.«
Razprava je pokazala, da bo vprašanje nasledstva eno ključnih razvojnih vprašanj slovenskega gospodarstva v prihodnjem desetletju.
Slovenija med priložnostmi in izzivi
Popoldanski del prvega dne je bil posvečen tudi konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, produktivnosti, inovacijam in razvojnim politikam. Govorci so poudarili potrebo po hitrejši digitalni preobrazbi, več vlaganjih v raziskave in razvoj ter ustvarjanju okolja, ki spodbuja podjetniško pobudo.
Del programa je bil tudi nastop Blaža Brodnjaka, ki je dodatno obogatil razpravo o prihodnosti slovenskega gospodarstva.
Slovenski podjetnik leta 2026 je postal Janez Novak
Vrhunec prvega dne kongresa je predstavljala podelitev priznanja Slovenski podjetnik leta 2026. Naziv je prejel Janez Novak, ustanovitelj podjetja RLS Merilna tehnika, ki je s svojo vizijo, inovativnostjo in vztrajnostjo ustvaril eno najuspešnejših slovenskih tehnoloških zgodb.
V ožjem izboru sta bila tudi Roman Bernard iz podjetja NGEN in Sabina Sobočan iz podjetja Varis Lendava. Ob prejemu priznanja je Janez Novak poudaril: »Vsak uspeh je rezultat ljudi, ki verjamejo v skupen cilj. To priznanje razumem predvsem kot priznanje vsem sodelavcem, partnerjem in generacijam, ki so soustvarjale zgodbo podjetja RLS.«
Drugi dan: nasledstvo, krize in odpornost podjetij
Drugi dan kongresa je odprla doc. dr. Mina Ličen, ki je predstavila raziskavo o pripravljenosti slovenskih podjetij na prenos lastništva. Rezultati kažejo, da se bo v naslednjem desetletju upokojil velik del ustanoviteljev slovenskih podjetij, številna podjetja pa na prenos še niso ustrezno pripravljena.
»Nasledstvo ni zgolj vprašanje posameznega podjetnika ali družine, temveč pomembno gospodarsko vprašanje. V naslednjih desetih letih se bo v Sloveniji umaknil vsak tretji lastnik podjetja, zato je pravočasna priprava na prenos lastništva in vodenja ključna za ohranjanje delovnih mest, znanja in konkurenčnosti slovenskega gospodarstva,« je poudarila doc. dr. Mina Ličen.
V nadaljevanju so se ji pridružili Mark Pleško (Cosylab), Tamara Zajec Balažič (SPIRIT Slovenija) in Katja Kraškovic (GEA College), ki so iz različnih perspektiv osvetlili izzive medgeneracijskega prenosa podjetij. Govorci so poudarili, da uspešno nasledstvo ni zgolj pravni ali finančni postopek, temveč predvsem proces prenosa odgovornosti, zaupanja in podjetniške kulture.
»Vsak podjetnik bi si moral zastaviti preprosto vprašanje: kaj bi se zgodilo s podjetjem, če ga jutri ne bi bilo več? Odgovornost podjetnika ni le do podjetja, temveč tudi do zaposlenih, partnerjev in družine. Prav zato mora biti načrt nasledstva del odgovornega vodenja,« je dejal Mark Pleško, ustanovitelj in direktor podjetja Cosylab.
Katja Kraškovic z GEA College je opozorila na pomen priprave naslednikov: »Uspešno nasledstvo ni zgolj prenos lastništva, temveč predvsem prenos odgovornosti, zaupanja in vizije. Mladi nasledniki morajo dobiti prostor za razvoj svojih idej, ustanovitelji pa pogum, da ob pravem času predajo vajeti naprej.«
Eden osrednjih poudarkov dopoldneva je bil panel »Izzivi nasledstva: Ko kapital sreča družino«, kjer so sogovorniki Mojca Emeršič, Tilen Božič, Matej Reisman in Jožica Turk, iskreno spregovorili o izzivih prenosa podjetij na naslednjo generacijo. Razprava je odprla vprašanja, s katerimi se sooča vse več slovenskih podjetnikov – kako ohraniti vrednote podjetja, kako predati odgovornost naslednikom in kako uskladiti družinske odnose z interesi podjetja. Skupno sporočilo panela je bilo jasno: uspešno nasledstvo ni enkraten dogodek, temveč večleten proces, ki zahteva pogum, zaupanje in pravočasne odločitve.
V nadaljevanju je odvetnica dr. Helena Devetak opozorila na tanko mejo med davčno optimizacijo in davčno utajo ter podjetnike spodbudila k premišljenemu in odgovornemu poslovanju.
Med najbolj čustvenimi trenutki kongresa sta bila predstavitvi podjetnikov, ki sta se soočila z izjemno zahtevnimi krizami. Urban Strmčnik je predstavil zgodbo podjetja Time Brewery po uničujočem požaru, Mirko Strašek pa izkušnjo podjetja KLS Ljubno po katastrofalnih poplavah.
Njuni zgodbi sta pokazali, da podjetništvo niso zgolj uspehi in rast, temveč tudi sposobnost vstati po najtežjih preizkušnjah, ohraniti zaupanje zaposlenih in nadaljevati pot kljub izzivom.
Posebno pozornost je pritegnil tudi panel »Odštekane zgodbe: drzni, nori, neupogljivi – Dodaj energijo, ukroti ego: kako trije lastniki držijo skupaj za globalni preboj«, v katerem sta svoji podjetniški zgodbi delila Boštjan Bandelj, solastnik podjetja NGEN, ter Roman Bernard, soustanovitelj in solastnik podjetja NGEN. Pogovor je vodila Sonja Šmuc iz podjetja Dewesoft.
Sogovornika sta skozi osebne izkušnje razkrila, kako zahtevno je usklajevati različne poglede, ambicije in karakterje pri vodenju hitro rastočih podjetij, ki delujejo na globalnih trgih. Razprava je pokazala, da uspeha ne gradijo le vrhunske tehnologije, inovacije in poslovni modeli, temveč predvsem kakovostni odnosi med ustanovitelji, medsebojno zaupanje ter sposobnost, da osebni ego podredijo skupni viziji. V iskrenem in sproščenem pogovoru sta poudarila, da je dolgoročna rast podjetja rezultat poguma, vztrajnosti in sposobnosti sodelovanja tudi takrat, ko odločitve niso enostavne in ko so vložki največji.
Pomemben vpogled v človeško plat podjetništva je za konec ponudil tudi panel »Psihološka nota: Psihologija sodelovanja – zakaj ljudje sodelujemo in zakaj ne«, v katerem je dr. Aleksander Zadel osvetlil psihološke mehanizme, ki vplivajo na sodelovanje med posamezniki, ekipami in organizacijami. V času, ko podjetja vse bolj temeljijo na znanju, povezovanju in skupnem ustvarjanju vrednosti, postaja razumevanje medosebnih odnosov ena ključnih kompetenc sodobnega voditeljstva.
Dr. Zadel je poudaril, da uspešno sodelovanje ni samoumevno, temveč zahteva zaupanje, spoštovanje, jasno komunikacijo in občutek skupnega cilja. Opozoril je tudi, da največje ovire za sodelovanje pogosto niso organizacijske ali tehnološke narave, temveč izhajajo iz strahu, nezaupanja, nerazumevanja in pomanjkanja psihološke varnosti.
Predavanje je udeležencem ponudilo dragocen razmislek o tem, kako graditi odnose in organizacijsko kulturo, v kateri posamezniki ne tekmujejo drug proti drugemu, temveč svojo energijo usmerjajo v skupni uspeh.
Kdaj, če ne zdaj?
Kongres podjetništva je tudi letos dokazal, da slovensko podjetništvo premore znanje, energijo, ambicioznost in pogum. Dva dneva navdihujočih zgodb, iskrenih pogovorov in poglobljenih razprav so potrdili, da prihodnost ni nekaj, kar se zgodi samo od sebe.
Prihodnost ustvarjajo ljudje, ki si upajo ukrepati, prevzemati odgovornost in povezovati različne poglede v skupno vizijo. Prav zato je osrednje vprašanje letošnjega kongresa hkrati tudi njegov odgovor: Kdaj, če ne zdaj?